Izlet smo pripravili z našim sponzorjem Generali, ki je pripravil zanimivo nagradno igro in žrebal nagrajenko, ki se nam je pridružila skupaj s kolegico. Spodaj si lahko preberete njen zapis.
Ko se uresničijo (skrite) sanje vsakega rekreativnega kolesarja.
Na vroč julijski dan sem zjutraj sedela ob prilogi Dela Polet, namenjeni Tour de France 2022. Planirala sem, kako bom doma ali v družbi spremljala tritedensko kolesarsko norijo in navijala za naše ase, brala napovedi in analize, se veselila ogleda in napadov na alpskih vzponih. Blagor onim kolegom, ki so že obelodanili, da odhajajo na svete gore kolesarjev, na ogled kraljevskih etap in vožnjo po francoskih dvatisočakih. To so pravi norci, da zmorejo, sem si mislila. Doživeti vso to evforijo in videti najboljše kolesarje na svetu v prelepi Franciji … Oh, ko bi se le lahko kdaj odpravila tja tudi jaz …
Tekom dneva, med službenim online sestankom, mi je zvonil telefon. Kasneje sem vrnila klic in izvedela, da sem glavna nagrajenka nagradne igre zavarovalnice Generali ZAME. Ogled Tour de France – skoraj nisem mogla verjeti! Ali sanjam, da bom res odšla v Francijo? S čim sem si to zaslužila? Na že tako vroč dan mi je postalo še bolj vroče, od veselja sem poskakovala na parkirišču in bila popolnoma iz sebe. Še dobro, da me ni kdo videl, ker bi verjetno mislil, da sem malo čez les. Gospa Ksenija, ki mi je sporočila novico, mi je izredno polepšala dan. Hitro sem se pozanimala, ali mi bodo v službi odobrili dopust, šefica se je iskreno razveselila zame in takoj rekla, naj jim pošljem kakšno sliko iz osvojenih
vrhov. Torej, potrjeno je bilo, da odhajam v Francijo, juhu!
Potrebno je izpostaviti, da sem s seboj lahko vzela še nekoga in povabila sem svojo prijateljico Katarino, ki je prav tako kot jaz strastna športnica in odlična kolesarka. Ko je tudi ona imela odobren
dopust, se je pravo veselje in pričakovanje začelo. Nestrpni in veseli sva bili kot majhna otroka, ki gresta na počitnice! Obe sva kar dobri rekreativki, saj veliko prekolesariva na svojih specialkah
tako po ravnem kot po različnih slovenskih vzponih, vendar sva se obe strinjali, da osvojiti vse te prelaze, ki so bili navedeni v načrtu potovanja, ne bo mačji kašelj. Tour ni zastonj kronski dragulj med dirkami in določene etape čez alpske vzpone privlačijo množice gledalcev in ljubiteljskih kolesarjev, kjer slednji preizkušajo meje svojih zmogljivosti. Uf, uspelo nama bo, pa če nam odpadejo noge, sva se strinjali.
Napetost pred potovanjem se je stopnjevala, saj je bilo potrebno pripraviti opremo za kolesarjenje v Alpah, pripraviti kolo, napisati seznam … Vse bolj se je bližal dan odhoda in seveda sem dobila še dodatno motivacijo za trening na kolesu. Za ogrevanje pred francoskimi Alpami sem poleg klasičnih tedenskih voženj z nekaj vzponi iz Ljubljane prikolesarila še na Krvavec ter opravila 2 dolgi vožnji (120 in 145 km) s 1000+ višinskimi metri. Ja, tale nagrada mi je bila pisana na kožo, saj sama obožujem šport, še posebej pa kolesarstvo in tek.
Potovanje se je začelo v zgodnjih jutranjih urah 12. 7. v organizaciji Kolesarskega kluba Jan Sport, pod vodstvom Milan Černigoja – katerega članica sem tudi sicer. Res srečno naključje, kajne? 8 se nas je nabralo v navijaškem kombiju – 3 ženske in 5 moških. Ekipa je bila prava, v to ni bilo dvoma, saj je nekajurna vožnja do naše namestitve v vasi Saint Colomban des Villards minila hitro in v debatah o kolesarjenju in TDF razpletu.
Utrujenosti se nismo dali in se prvi dan že aklimatizirali na višino z osvojitvijo dveh vzponov v bližini – Col du Glandon (1924 m) in Col du La Croix de Fer (2067 m).
– Drugi dan smo se po zajtrku s kombijem odpravili do Le Bourg d”Oisans, iz katerega smo napadli 39 km oddaljen Col du Lautaret (2058 m) in na vrhu ob kavi in okrepčilu pričakali in prvič v živo uzrli tudi naše ase – Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča in ostale. To je bila 11. etapa, ki je odločila o zmagovalcu TDF 2022! Navijaško vzdušje je nepozabno – ljudje so navdušeni, igrajo različni instrumenti, kolesarji pa švigajo mimo, ob cestah pa je polno kombijev strastnih navijačev. Uspelo pa se mi je celo slikati z svetovno znano navijaško maskoto T-rexom! Polni doživetij in fotomateriala smo se spustili v dolino, se odpravili v trgovino po živež in po skoraj 80 km ter 1500 m premaganih višincev ter obvezni večerji sladko zaspali.
– Tretji dan nas je čakala 12. kraljeva etapa na Alpe d” Huez. Množica romarjev na kolesih iz vsega sveta se je že zarana zgrinjala na vzpon in tudi mi smo v enakomernem tempu skupinsko osvojili Alpe d”Huez ob nepozabnem vzdušju na serpentinah, kjer te navijači spodbujajo z allez, allez in courage ter ponujajo okrepčila in izdelujejo zadnje napise na cesti za svoje favorite. Po kavi na vrhu smo se odločili za spust v dolino in na vzpon ponovno odšli z gondolo, kolesa pa pustili v kombiju. Tako smo se tudi izognili hudi vročini, ki je bila v Alpah prisotna cel teden; tudi +35 stopinj smo namerili v višavju. Vožnja z gondolo je bila prijetna in razgledi fantastični, v naselju pa smo pred prihodom kolesarjev nakupili še spominke in se tudi okrepčali. Opremljeni z zastavami in glasnih grl smo pričakali prihod kolesarjev v cilj, si ogledali še podelitev ter pohiteli na zadnjo gondolo v dolino.
– Naslednji dan je bila pred nami najbolj naporna, a hkrati najlepša etapa z 82 km in kar 2400 m vzpona. V le 35 km smo premagali tako Col du Telegraphe (1566 m) in Col du Galibier (2642 m), za kar je zagotovo zaslužna pestra vožnja v skupini in interne šale. Po odličnem boju do zadnjih metrov na najdaljšem vzponu smo opravili obvezno fotografiranje ob tablah ter se spustili nazaj do izhodišča. Kako leti navzdol in kakšen užitek je to, smo vsak dan izkusili tudi sami, a hkrati pazili na varnost.
– Peti dan je bila planirana krožna vožnja izpred nastanitve preko nam že znanih Col du Glandon (1924 m) in Col du La Croix de Fer (2067 m), katerima je sledil spust ob čudovitih razgledih na bližnje vršace. Opravili smo skoraj 70 km in nekaj čez 1800 m višincev. 17. 7. smo se po zajtrku odpravili proti Sloveniji in bili vsi kar malce žalostni, da je naš navijaški kombi že krenil domov, hkrati pa smo že kovali nove načrte za prihodnje kolesarske izlete v družbi novih kolesarskih prijateljev.
Dodala bi še, da sem izredno hvaležna za to nepozabno izkušnjo in da mi je bilo dano v živo doživeti Tour – tako kot kolesarki kot tudi strastni navijačici. V spominu mi bo zagotovo ostalo vzdušje med kolesarji, ko smo skupaj osvajali prekrasne alpske vrhove ter občutek vznemirjenja, ko pričakuješ prihod karavane Toura in se dirka vseh dirk odvija pred tvojimi očmi.
Hvala Generali ZAME – zagotovo bom še migala!
Postavili ste me pred velik izziv, ki sem ga z veseljem opravila, z vašo pomočjo pa so se meni in Katarini uresničile sanje.
Zapisala: Urška Pečkaj
Milan Černigoj