Naši člani izkoriščajo lepo jesensko vreme za prijetna skupinska druženja po notranjski. Matej in Miran sta se dogovorila, da skupaj prekolesarita po razgibanem terenu, svežem zraku in urejenih cestah, ki jih v Sloveniji večinoma nismo vajeni. Nedelja je bila polna dogodkov, tako tekmovalnih, kot ne tekmovalni maraton v središču Ljubljane in še drugi dogodki na katere so se odpravili naši člani. Seveda sta tudi ona dva bila pod rahlim pritiskom, da ujameta na televizijskih ekranih naša junaka na Tour de France, kjer že drugi teden podrejata vso svetovno kolesarsko elito.
Ležijo na nadmorski višini od 720 do 800 m. V Sloveniji je le malo tako ravnega in poseljenega površja tako visoko. Bloke so planota, ki je v severnem delu dolomitna, v južnem pa kraško apnenčasta. Zaradi specifičnih vremenskih razmer je poimenovana tudi slovenski Tibet; značilne so spomladanske pozebe in zgodnje jesenske slane. Ima le malo površinskih tokov, večji znan potok je Bloščica, ki svojo počasno vijugasto strugo oblikuje že tisočletja. Zaradi majhnega padca ustvarja čudovite plitve kotanje, meandre, mlake in mrtve rokave, ki so kot nalašč domovanje za nekatere vrste ogroženih rastlin in živali, ki jih najdemo v tej neokrnjeni naravi.
Čez Bloke sta vodili dve pomembni rimski cesti. Ena od Kvarnerja mimo Metulj proti takratni Panoniji, druga pa se je odcepila od ceste Aquilea–Emona in je preko sedanje Cerknice pripeljala na Bloke, kjer se je pred vasjo Benete priključila prvi. Ob njej so bili najdeni ostanki rimskega stolpa in zapornega obrambnega zidu Clausurae Alpium Iuliarum.