Špela Jakša, Peti element studio (november 2019)
Išias je splošen pojem s katerim označujemo bolečino v hrbtu, ki seva po nogi navzdol in je sama bolj simptom, kot pa specifična diagnoza. Bolečino ishiadičnega živca lahko povzročijo številni faktorji, čeprav je ena najpogostejših hernija diskusa oz. zdrs medvretenčne ploščice. V tem članku bomo predstavili vzroke ishiadične bolečine in zdravljenje le te.
Ishiadična bolečina se navadno (a ne vedno) prične s hudo bolečino v spodnjem delu hrbta, ki seva navzdol v zadnjico, zadnji del stegna in spodnjega dela nog. Lahko je izrazita oz. ostra, ki jo spremljajo ščemenje, mravljinci, bodenje in otrplost. Pogosto jo sproži majhen oz. minimalen gib kot je npr. predklon, ko želimo pobrati nekaj s tal (vendar ni pobiranje iz tal problematično ampak nepravilno obremenjevanje leta prej in slaba drža). Simptome pogosto poslabšajo sedenje, kašljanje ali kihanje. Bolečino je sicer mogoče olajšati z ležanjem na boku (priporočamo z vzglavnikom med kolenu). Včasih je mogoče čutiti tudi prekomerno občutljivost in mišične krče v spodnjem delu hrbta s sprožilnimi (trigger) točkami ter občutljivost v mišicah zadnjice. Prevelike napetosti v teh mišicah v ledveni hrbtenici ustvarja napetost, kot tudi utesnjujejo živec, zato je potrebno najprej zmanjševati napetost in izvrševati sproščanje, pred krepitvijo.
DVA TESTA
Če trpimo za bolečinami, ki nakazujejo na morebiten pojav išiasa, lahko opravimo dva preizkusa. Prvi je dvig iztegnjene noge med ležanjem na hrbtu, ki se pogosto uporablja za pomoč pri diagnosticiranju. Terapevt dvigne nogo proti stropu in ohrani koleno zravnano. Gleženj nato premakne v položaj pravega kota (dorzalna fleksija), ki podaljša živec (test Lasegue). Če ob tem ni kakršnihkoli nevroloških simptomov (kot npr. ščemenje, sevajoča bolečina ali napet, utesnjen občutek v zadnjem delu noge) lahko nato terapevt prosi pacienta, da dvigne svojo glavo z namenom, da poveča razteg. Pri drugem preizkusu s spuščanjem sede, pa se razteza ishiadični živec. Pacient ostane v sedečem položaju in iztegne eno nogo ter poravna koleno s čimer raztegne živec. Razteg se nato dodatno poveča s tem, ko se brado spusti proti prsnici. Če se za vzrok ishiadične bolečine predpostavlja, da izvira iz spodnjega dela hrbtenice v obliki zdrsa medvretenčne ploščice, degeneracije, stenoze, ipd. je velika verjetnost, da vas bodo napotili na slikanje (rentgen ali magnetna resonanca). Pri išiasu gre torej za akutno kompresijo živčne korenine ali radikulopatijo, ki povzroča pritisk na ishiadični živec kar posledično vodi v simptome kot so otopelost, sevanje, bodenje ali splošna bolečina.
HERNIJA, DEGENERACIJA ALI KAJ DRUGEGA?
Vzrok pritiska je lahko hernija diskusa, degeneracija ploščice zaradi prekomerne obrabe ali natrganja ali pa napetost v mišicah kot je npr. piriformis sindrom (ko napeta mišica pod zadnjico vzdraži živec). Dosti redkeje pa lahko simptome išiasa povzročajo tumorji, stenoza ali okužbe hrbtenjače. Medvretenčne ploščice ločijo kosti od hrbtenjače in delujejo kot neke vrste amortizerji za hrbtenico ter omogočajo gibanje v vse štiri smeri. Vendar pa lahko mešanica gibov (npr. dvig težkega predmeta in obrat) povzroči prekomeren stres na (oslabljeni) hrbtenici in posledično poškoduje medvretenčne ploščice. Te so v svojem jedru napolnjene z želatinsko snovjo, ki se imenuje nucleus pulposes, ki se, v primeru poškodbe zunanjega kolagenskega ovoja diska, izboči in ustvari pritisk na hrbtenjačo, kar stisne poti živcev in povzroči bolečino. Mesto od koder seva bolečina bo določalo območje, kjer je prišlo do utesnitve ishiadičnega živca. Najpogosteje je poškodovan disk L5-S1 ob samem vznožju hrbtenice.
KAJ PA MIŠICA PIRIFORMIS ALI HRUŠKASTA MIŠICA?
Pri sindromu piriformis govorimo o istoimenski mišici, ki jo najdemo globoko pod zadnjicio, v njeni neposredni bližini pa se nahaja ishiadični živec. Izvira iz sprednje strani križnice ter se narašča na zgornji rob velike grče stegnenice. Zunanje rotira kolčni sklep, ob upogibu kolka izvaja notranjo rotacijo in stabilizira medenico pri rotaciji trupa. Na mestu hruškaste mišice se nahaja ishiadični živec in se posledično odziva na skrajšavo ali povečanje vnetnih metabolitov okoli mišičnih vlaken. Napetost v mišici zato povzroči kompresijo živca, kar vodi v bolečine na sredini zadnjice, ki lahko sevajo navzdol po nogi. Včasih je težko razločevati med ishiadično bolečino, ki jo povzroča težava z diskom in med piriformis sindromom. Pri slednjemu je pogosta odsotnost bolečine v spodnjem delu hrbtenice, kot tudi manj točno oz. slabše določena točka poškodbe.
SOS
Možnosti za zdravljenje išiasa so odvisne od vzroka poškodbe in od razširjenosti simptomov. Samo odprava oz. olajšanje bolečine je prva prioriteta. Težki ali hudi primeri, ki jih lahko povzroči išias pogosto potrebujejo tudi najbolje skrajni kirurški poseg, čeprav se najprej vedno poskusi s konservativnim zdravljenjem. Ključnega pomena je v akutni fazi počitek – tudi v postelji, če je to potrebno in v položaju, ki nam je najbolj udoben (prve 2, 3 dni od akutne epizode). Zdravnik lahko predpiše nesteroidna protivnetna zdravila kot npr. ibuprofen, a samo, če pacient ne boleha za astmo. K ublažitvi bolečin mišičnih krčev nam lahko pomaga toplotna terapija (termofor), vroča kopel in ustrezen način dihanja (več o dihanju si preberite tukaj). V primeru hude bolečine ali vnetja pa moramo problematično področje izpostaviti hladu (odvisno od občutka, kar lajša simpomatiko). V začetnih fazah nam lahko pomaga opornica za hrbtenico (če jo imamo) ali ohranjevalec toplote. Počitek naj ne bi trajal predolgo!
Priporočljiv je obisk specialista ali zdravnika, ki lahko določi kdaj je ustrezen čas za pričetek raztegovalnih vaj, pri nas pa pomagamo izbrati katere vrste so za začetek primerne. Lahko se priporoči raztezanje hrbtenice in medenice za ublažitev simptomov. Manj počitka je potrebnega pri lažjih primerih in tistih, ki jih povzroči sindrom piriformis. Pri tem se misli predvsem počitek od tistih aktivnosti, ki lahko poslabšajo obstoječe stanje in ne vseh (pravzaprav so korekcijske terapevtske vaje priporočljive). Če je mogoče, se priporoča gibanje, ki vpliva na nežno raztegovanje tetiv in mišic (na napravah gyrotonic in/ali reformer). Prav tako je priporočljivo uporabljati toplotno terapijo za lajšanje mišičnih krčev (pri nas uporabljamo termopake). Kot posebej učinkovite so se za lajšanje sindroma piriformis sindroma izkazale športne masaže, terapija sprožilnih točk ter ostali nasveti za zmanjšanje napetosti, ki jih lahko preberete tukaj.
Vaje proti išiasu se lahko izvaja v milih do zmernih primerih z namenom, da se olajša simptome in zakrčenost mišic. Vrsta primernih vaj naj bo vedno pogojena glede na resnost simptomov in točen vzrok bolečine. Njihov glavni cilj je vzdrževati mobilnost spodnjega dela hrbta in zmanjšati mišično napetost. Položaja, ki bosta predstavljena v nadaljevanju sta zgolj vzorčna in je kljub njuni relativni nezahtevnosti vseeno priporočljiv posvet s strokovnjakom. Ne izvajajte nobenih vaj, ki vam povzročajo kakršnokoli bolečino ali slabšajo vaše simptome. Naredite nekaj zase in začnite z diagnostično uro od kje izvirajo težave, nato pa si rezervirajte uvajalno uro z našimi strokovnjaki.
Vaje za povečevanje gibljivosti se lahko uporabljajo za zmanjšanje napetosti mišic, nekaj predlogov si poglejte tukaj. Raztegi za spodnji del hrbta in mišice v zadnjici so še posebej uporabni, spodaj pa predstavljamo razteg in sprostitev piriformisa in sprostitev mišic TFL in gluteus mediusa. Zadržite raztege od 20-30 sekund, sledi kratek počitek in ponovitev vsaj še enkrat ali dvakrat, priporočamo tudi kvalitetno hidracijo (pijte več vode kot ponavadi). To je potrebno početi večkrat na dan, lahko z dnevom premora (ker sproščanje povzroča lokalno vnetje). Seveda se ne raztegujte, če čutite kakršnokoli bolečino ali če imate občutek, da vam bo to dolgoročno poslabšalo obstoječe stanje. Spodaj sta predstavljena dva položaja za razteg, pri čemer svetujemo za dodaten ishemični pritisk tršo žogico, kar bo sprostilo mehko-tkivne sisteme.
Sprostitev sede z oporo obeh rok (žogica pod ritnico prekrižane noge):
Sprostitev bočno v opori na komolcu (žogica pod spodnjim bokom):
Naslednja kategorija vaj, ki pozitivno deluje v primeru išiasa je namenjena mobilnosti in krepitvi – če je vzrok vašega išiasa zdrs medvretenčne ploščice se v takšnem primeru priporoča raztezne vaje, saj le te zmanjšajo kompresijo diska na korenino živca. Tudi tukaj je potrebno poslušati svoje telo in se ustaviti, če se občuti kakršnokoli bolečino ali drugo nelagodnost. Učinkovito in predvsem celostno vadbo najdemo v pilatesu na reformerjih, vadbi gyrotonic in v prilagojenih vajah za krepitev hrbtenice, ki so priljubljen način za upravljanje oz. lajšanje bolečin v hrbtenici ne glede na to, ali bo potrebna nadaljnja operacija ali ne.
VAJI
Obe predstavljeni vaji se izvajata na vseh štirih. Pri prvi vaji se namestimo v položaj, kjer so dlani malo pred rameni, kolena pod kolki in hrbtenica ohranja dvojni S položaj (je vzravnana), medtem ko je pogled usmerjen v prste na rokah. Pomembno je ohranjati nevtralni položaj medenice in zadrževati normalno ledveno lordozo (ne izravnave). Počasi težo prenesemo nazaj, ne da bi spreminjali položaj ledvene hrbtenice ali medenice in težo vrnemo v začetni položaj. Med prenašanjem teže na obremenitev ostane 50% na levi nogi in 50% na desni nogi (bodite pozorni na kompenzacije). Vaja je namenjena ozaveščanju ledveno-medenične regije in stimulaciji paravertebralnih mišic. Vajo ponovimo 8×.
Pri drugi vaji se namestimo v enako začetno pozicijo kot pri prvi, z izjemo na prste ene noge zataknemo ob podlago. Nato z izbrano nogo drsimo po podlagi in ob iztegu napnemo pogačico ter stimuliramo zadnjico iztegnjene noge. Položaj zadržimo 3 sekunde in nogo počasneje kot pri iztegu, vrnemo nazaj v začetni položaj. Vajo ponovimo 6× na eni nogi in 6× na drugi nogi, brez prenosa teže vstran in z ohranjanjem medenice vzporedno s podlago na obeh smereh (pozornost nameniti boku, katere nogo iztegujete, saj brez aktivnosti trebušnih mišic, le-ta pade).
Po fazi hujših bolečin boste navdihnjeni, da obnovite brez bolečinsko gibanje v svoji hrbtenici s pomočjo mobilizacije in raztegovalnih vaj, ki jih omogoča gyrotonic tehnika. Pri terapevtskem pilatesu se človek nauči pravilne drže in ustreznih tehnik za dvigovanje ter kako le te tudi ohraniti. Ne smemo pa pozabiti omeniti tudi celostne strokovne obravnave. Manualni terapevt ali osteopat lahko pomagata določiti vzrok išiasa, zdravnik lahko predpiše protibolečinsko zdravilo in farmakološko zdravilo za sprostitev mišic (v kolikor je to seveda potrebno), nato pa je zaželena pomoč strokovno usposobljenega inštruktorja, ki vas vodi skozi ustrezno edukacijo vaj, v okviru pravilne mišične stimulacije in podpore, potrebne za optimalnejši motorični vzorec gibanja in pravilno mišično zaporedje med gibanjem. Lahko se naročite tudi k terapevtu na športno masažo za spodnji del hrbta. Le ta vam bo sprostil napete mišice in nežno uporabil mobilizacijske tehnike na hrbtenici za izboljšanje stanja. Mogoče je uporabiti tudi električno stimulacijo v obliki naprave za transkutano električno stimulacijo živcev ali interferenčno terapijo. Za hude primere pa je na voljo tudi diskektomija na herniji, če npr. nevrološki znaki še vedno kažejo zanke poslabšanja. Slednji se bodo pričeli kot otopelost ali rahlo bodenje, a bodo sčasoma lahko prerastli v hujše in trajnejše simptome ter bolečino.
Vsekakor priporočamo redno gibanje, korekturne vaje in strokovno vodenje, kjer boste tudi sami ozavestili uporabo mišičnih sistemov, ki imajo v telesu deficit in se neustrezno odzivajo na obremenitve. Vsekakor je pomembno skrbeti za preventivo, v primeru že obstoječih težav pa čim prej pričeti z vajami, prilagojenimi vašemu stanju, da bo življenje lepše in predvsem brez bolečin.